Obrestne mere v Evropi so v zadnjem času doživele pomembne spremembe, saj je Evropska centralna banka (ECB) že drugič znižala ključne obrestne mere. To je imelo vpliv na medbančne obrestne mere euribor, ki se odražajo pri dostopnosti novih posojil in pri višini obroka pri obstoječih posojilih s spremenljivo obrestno mero. Ponekod se je pojavilo vprašanje, kako pogosto banke prilagajajo obrestne mere, tako za obstoječe kot nove kredite, ter kako hitro se prilagajajo obrestne mere na depozite.
V Sloveniji ni posebnih predpisov, ki bi določali natančne roke ali postopke za usklajevanje obrestnih mer z euriborjem. Spremenljive obrestne mere so sestavljene iz referenčne obrestne mere, kot je euribor, ter pribitka, ki ostane enak ves čas trajanja posojila. Višina obrestne mere se spreminja glede na spremembe euriborja, ki se dnevno oblikuje na denarnih trgih. Banke so dolžne obvestiti kreditojemalce o spremembah obrestnih mer v skladu s 14. členom Zakona o potrošniških kreditih, kar pomeni, da morajo strankam pred začetkom veljavnosti sprememb poslati pisno obvestilo, ki vključuje nove obrestne mere in spremembe obrokov.
Nekatere slovenske banke, kot so NLB, Deželna banka Slovenije (DBS) in Unicredit, so pojasnile, kako prilagajajo obrestne mere na posojilih. Na NLB so krediti s spremenljivimi obrestnimi merami vezani na šestmesečni euribor, kar pomeni, da se obroki prilagodijo vsakih šest mesecev, ko banka pripravi nov amortizacijski načrt. To pomeni, da se znižanje obrestnih mer na mesecu obroka odrazi šele po tem, ko banka izvede prilagoditev. Za nove posojilne pogodbe pa upoštevajo trenutno višino euriborja, ki se lahko spreminja vsak dan.
Na DBS pa obrestne mere za kredite prilagajajo bodisi na tri mesece bodisi na šest mesecev, odvisno od pogodbe, sklenjene s stranko. Po tem dogovoru se obroki samodejno prilagodijo v skladu z gibanjih euriborja. Tudi Unicredit prilagaja obrestne mere na podlagi tržnih razmer in potreb strank, pri čemer upoštevajo aktualen euribor ob sklenitvi nove pogodbe, ki se nato spreminja v skladu s pogoji pogodbe.
Poleg tega banke v Sloveniji spremljajo tržne razmere, da bi uskladile obrestne mere na depozitih z gibanjih na trgu. Na primer, v NLB in Unicreditu prilagajajo obrestne mere za nove vezane depozite v skladu z gibanjem trga, da ostanejo konkurenčne. Na DBS prav tako spremljajo gibanje konkurence in prilagajajo obrestne mere za depozite v skladu z gibanjem ključnih obrestnih mer.
V zadnjem letu in pol, zaradi zvišanja obrestnih mer s strani ECB, so banke pohitele z zvišanjem obrestnih mer na posojila, še posebej na stanovanjskih posojilih. Z višanjem obrestnih mer so se banke odločile za prilagoditve, kar je vplivalo na povečanje obrestnega razmika med posojili in depoziti. V Sloveniji je ta obrestni razmik med posojili in depoziti postal širši, saj so obrestne mere na posojila naraščale hitreje kot obrestne mere na depozite. To je posledica zategovanja monetarne politike ECB in povečanja obrestnih mer, kar je privedlo do večjih obrestnih prihodkov za banke.
Glede posojil se je v zadnjem času povečal delež tistih s fiksno obrestno mero. Na Banki Slovenije opažajo, da se je delež stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero v letu 2023 povečal na 96 odstotkov, kar je pomemben trend. Fiksne obrestne mere so postale bolj privlačne, ker so banke pričakovale nadaljnje znižanje ključnih obrestnih mer. Z upadom obrestnih mer na stanovanjskih posojilih se je povečala tudi rast stanovanjskih posojil, še posebej po tem, ko so bile uvedene nove makrobonitetne omejitve za potrošniška posojila.
Na splošno se obrestne mere na posojila v Sloveniji zvišujejo, predvsem pri stanovanjskih posojilih, medtem ko obrestne mere na depozite ostajajo relativno nižje, kar pomeni, da so banke v zadnjem času okrepile svoje obrestne prihodke. Obrestni razmik med posojili in depoziti pa še naprej narašča, saj banke na posojilnih obrestnih merah hitro odzivajo na spremembe v monetarni politiki ECB.
Povzeto po: Bloomber Adria