Vloga računovodij. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije je letos organizirala že 11. Dneve računovodij, kjer so v ospredje postavili aktualne izzive slovenskega davčnega okolja in njegov vpliv na poslovne odločitve. Dogodek je ponudil celovit vpogled v tematiko, ki je ključnega pomena za delovanje podjetij in računovodske stroke v Sloveniji, ter spodbudil pomembno razpravo med predstavniki stroke, podjetniškega sektorja in države. V uvodnem predavanju je odvetnik Jernej Podlipnik podrobno razložil razliko med dopustno davčno optimizacijo in nedovoljenim izogibanjem davkom. Izpostavil je, da ni nobene moralne obveznosti plačevati več davkov, kot je potrebno, vendar pa zakon dovoljuje le tiste oblike optimizacije, ki temeljijo na resničnih poslovnih razlogih. Pravna dejanja, katerih edini namen je zmanjšanje davčne obveznosti, brez vsebinske podlage in realnega poslovnega ozadja, so lahko označena kot nedopustna in sporna. Še posebej problematične so umetne sheme, kjer gre za kompleksne pravne konstrukte, ki v resnici nimajo drugega namena kot izogib davkom. Podlipnik je poudaril, da je treba pri presoji dopustnosti vedno upoštevati celoten kontekst posameznega primera, tudi ravnanje davčnega zavezanca po sklenitvi posla, saj lahko to razkrije resnične namene transakcij.
V predavanju je predstavil tudi konkretne primere iz sodne prakse, kot so odkupi lastnih poslovnih deležev in reorganizacije podjetij, kjer posamezniki ohranijo nadzor nad družbami, čeprav naj bi jih formalno prodali. Takšni primeri pogosto kažejo na poskuse izigravanja davčne zakonodaje. Omenil je tudi primere, kjer se lastništvo plovil prenese na tuje pravne osebe, čeprav jih dejansko uporabljajo fizične osebe iz Slovenije ali Hrvaške, kar kaže na zlorabo davčnih olajšav. Zaključil je z opozorilom, da ni enoznačnih pravil, in da mora vsak primer posebej presoditi strokovnjak ob upoštevanju vseh okoliščin.
Vloga računovodij
Dogodek je zaokrožila okrogla miza, ki jo je vodil Peter Frankl. Gostje so bili Aleksander Simon Bastl, mag. Katja Božič, mag. Saša Jerman in dr. Jernej Podlipnik. Razprava se je najprej osredotočila na etična vprašanja računovodske prakse, zlasti kako naj računovodje ravnajo v primerih očitnega davčnega izogibanja. Sogovorniki so bili soglasni, da mora računovodja ohraniti profesionalno integriteto, tudi če to pomeni izgubo stranke. Takšna pokončna drža naj bi bila dolgoročno koristna tako za stroko kot tudi za podjetje. Poudarili so, da ni prostora za servilnost, ko gre za etično sporne prakse.
Razprava se je nadaljevala z vprašanjem ustanavljanja podjetij v tujini. Sogovorniki so se strinjali, da takšne prakse niso nujno problematične, če gre za resnično širitev poslovanja. Vendar pa postanejo sporne, kadar so motivirane izključno z davčnimi razlogi. Po mnenju Bastla ima Slovenija najmanj konkurenčno davčno okolje v regiji, kar podjetja sili v iskanje alternativ v tujini. Tudi vprašanje bega možganov je bilo izpostavljeno kot pereče. Katja Božič je predstavila nekaj ukrepov, s katerimi želi vlada spodbuditi vračanje kadrov, med drugim davčne olajšave za povratnike in razbremenitev pri nagrajevanju z delnicami. Jerman pa meni, da je največja težava v visokih davčnih obremenitvah višjih dohodkov, zato se zavzema za uvedbo davčnih kapic in bolj selektivno obdavčitev.
Sogovorniki so izrazili tudi kritiko na račun finančne uprave in sodnega sistema. Podlipnik je opozoril, da so davčni kontrolorji pogosto premalo strokovno usposobljeni, saj država ne namenja dovolj sredstev za privabljanje kakovostnega kadra. Jerman je sicer zaznala napredek v sodni praksi, vendar meni, da sodniki še vedno nimajo dovolj specifičnega znanja s področja davčne zakonodaje.
Dotaknili so se tudi vprašanja obdavčitve nepremičnin. Bastl je opozoril, da trenutna ureditev spodbuja lastništvo kot investicijo, saj so najemodajalci preveč zaščiteni in zato obstaja večje tveganje za lastnike. Božič pa je pojasnila, da so zakonski postopki na tem področju pogosto počasni zaradi političnih prioritet. Ena ključnih težav, ki je zaznamovala razpravo, je nepredvidljivost slovenskega davčnega sistema. Sogovorniki so poudarili, da številne spremembe zakonodaje, stališč in pojasnil, ki včasih posežejo tudi v že zaključene primere, ustvarjajo negotovost v poslovnem okolju. Jerman je opozorila, da se pogosto spreminjajo ustaljene prakse brez spremembe zakona, kar dodatno otežuje delo računovodij. Božič je ob tem zagotovila, da si ministrstvo prizadeva za vključevanje širšega kroga deležnikov pri pripravi sprememb, Bastl pa je pozval, naj se tiste, ki predlagajo zakonodajne spremembe, vključi že v začetne faze priprave.Ob koncu razprave so vsi udeleženci izrazili željo po davčnem sistemu, ki bo bolj enostaven, predvidljiv, pravičen in primerljiv z okolji sosednjih držav. Strinjali so se, da je tak sistem ključen za dolgoročno stabilnost in rast podjetništva v Sloveniji.
Povzeto po: Finance
18. april 2025