Visoke konkurenčne cene. V letu 2024 so prebivalci Balkana zaradi visokih cen hrane sprožili bojkot trgovin, ki se je razširil od Hrvaške do Bosne in Črne gore. V akcijo so se vključile različne nevladne organizacije in društva, vendar so rezultati pokazali, da bojkot ni bil učinkovit. Hrvaška centralna banka je namreč ugotovila, da cene v trgovinah, kot je Konzum, niso padle, inflacija pa se ni spremenila. Glavni razlog za neuspeh je bilo dejstvo, da so potrošniki kljub bojkotu še vedno kupovali hrano in druge izdelke, kar pomeni, da trgovci niso imeli razloga za znižanje cen.
Kljub močni konkurenci v maloprodajnem sektorju na Hrvaškem, kjer deluje kar 44 trgovcev, cene ostajajo visoke. Največji delež ima Konzum (20-30 % trga), sledi mu Lidl, Plodine in Spar (10-20 %), nato pa Kaufland, Studenac in Tommy (5-10 %). Razpršenost trgovcev ne prinaša znižanja cen, saj na trgu prevladuje močno povpraševanje.
Eden glavnih razlogov za visoke cene je ravno to veliko povpraševanje, ki presega ponudbo. Večje bogastvo prebivalstva vodi v manj elastično povpraševanje, kar pomeni, da se ljudje kljub višjim cenam ne odpovedo osnovnim dobrinam, temveč kvečar odrekajo drugim storitvam. To je posebej izrazito v državah, kot sta Hrvaška in Slovenija, kjer inflacija bolj prizadene ranljive skupine prebivalstva.
Visoke konkurenčne cene
Dodatni dejavnik so zakonodajne obremenitve, ki podjetjem nalagajo visoke stroške usklajevanja z novimi predpisi. Ti stroški se prenesejo na končne cene izdelkov in storitev. Raziskave kažejo, da povečanje regulatornih obremenitev za 10 % lahko povzroči zvišanje cen za 0,7 %. Ker se zakonodaja ves čas kopiči, se s tem stalno višajo stroški podjetij, kar vpliva na končne cene za potrošnike.
Poleg tega morajo potrošniki dejansko nositi velik del davka na dobiček podjetij. Študije iz Nemčije in ZDA kažejo, da podjetja približno polovico ali celo več tega davka prenesejo na potrošnike v obliki višjih cen. Nemška raziskava, izvedena na vzorcu 15 tisoč bencinskih črpalk, je pokazala, da povečanje davka na dobiček podjetij neposredno poveča ceno bencina.
Zeleni prehod in trajnostne politike prav tako obremenjujejo potrošnike. Globalni stroški za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 naj bi znašali od 100 do 300 bilijonov dolarjev, kar pomeni ogromen pritisk na cene energije, surovin in proizvodov. Ljudje vse bolj zavračajo trajnostne izdelke zaradi njihove visoke cene. Raziskave v EU kažejo, da se je v zadnjih letih zmanjšal delež potrošnikov, ki jih vodi trajnost, saj so trajnostni izdelki tudi do 85 % dražji od konvencionalnih.
Konkurenca v trgovini je danes drugačna kot nekoč. Digitalizacija omogoča večjo izbiro, vendar hkrati potrošniki vse bolj zaupajo algoritmom, kar omejuje realno konkurenco. Kljub obstoječi ponudbi ni več prave možnosti za pogajanja o cenah.
Za nižje cene ni hitre rešitve. Večje ponudbe bi pomagale, a birokratske, davčne in regulativne obremenitve zavirajo znižanje cen. Potrošniki imajo moč vplivanja prek svojih nakupnih odločitev, vendar ne s simboličnimi bojkoti, temveč z dolgoročnimi spremembami v povpraševanju.
Povzeto po: Finance
26. marec 2025