Trump je dvignil carine. Trgovinske napetosti med ZDA in preostalim svetom se zaostrujejo. Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val novih carin, ki so pretresle svetovno gospodarstvo. Sredi trgovinske vojne se države odzivajo s povračilnimi ukrepi, med njimi tudi Evropska unija. EU je pripravila seznam ameriških izdelkov, na katere bo predlagala uvedbo do 25-odstotnih carin kot odgovor na ameriške carine na aluminij in jeklo, ki so že v veljavi od sredine marca. Trgovinska vojna se torej razvija v dvosmerni boj, ki grozi s posledicami za svetovno gospodarstvo in odpira vprašanja o prihodnosti mednarodne trgovine.
Ob tem se poraja vprašanje, kakšne carinske stopnje za uvoz blaga iz tretjih držav uporablja Evropska unija oziroma Slovenija. V praksi gre za precej zapleteno ureditev. Carine za države zunaj EU določa kombinirana nomenklatura EU, ki se razčleni še v sistem TARIC – desetmestno oznako, ki vključuje vse elemente trgovinske politike, kot so kvote, protidumpinški ukrepi in druge posebnosti. To pomeni, da pri uvozu majice iz Kitajske ni pomembna zgolj njena kategorija, temveč tudi material, kroj in drugi detajli. Pomembne so tudi dodatne dajatve, ki lahko močno povišajo osnovno carinsko stopnjo.
Trump je dvignil carine
EU ima z določenimi državami, med njimi z državami Zahodnega Balkana, sklenjene preferencialne trgovinske sporazume. Ti omogočajo znižane, pogosto tudi ničelne carinske stopnje. Sem sodijo Srbija, Albanija, Severna Makedonija, Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Kosovo. Tako lahko na primer podjetje iz Srbije izvaža izdelke v EU brez carin, če izpolni pogoje iz sporazuma. To predstavlja pomembno prednost za države, ki so geografsko in gospodarsko povezane z EU.
Na drugi strani pa obstajajo tudi ukrepi trgovinske zaščite, kot so protidumpinške dajatve. Ti ukrepi so usmerjeni predvsem proti državam, kot je Kitajska, kjer države EU menijo, da je blago subvencionirano ali umetno poceni, kar škoduje evropski industriji. Eden bolj razvpitih primerov je uvedba dodatnih carin na električna vozila iz Kitajske. Poleg osnovne 10-odstotne carine so uvedli še dodatne dajatve med 7,8 in 35,3 odstotka. Tako znaša skupna carina na nekatera vozila kar 45,3 odstotka, kar naj bi izravnalo domnevno nelojalno konkurenco.
Podobni ukrepi veljajo tudi za druge izdelke, kot so e-kolesa, titanov dioksid, steklena vlakna in določena specializirana vozila. Vsi ti ukrepi imajo namen zaščititi evropske proizvajalce pred cenovno podhranjenim uvozom. Na drugi strani pa tudi Kitajska, Indija, Turčija in druge države zaračunavajo carine na evropsko blago, pogosto tudi na izdelke iz Slovenije. Carinske stopnje v teh državah se razlikujejo glede na vrsto blaga, lahko pa jih spremljajo tudi dodatni ukrepi, odvisno od političnih in gospodarskih razmer.
Statistični podatki kažejo, da je Kitajska največji izvoznik blaga v Slovenijo izven EU, z več kot sedmimi milijardami evrov letnega uvoza. Sledita Indija s približno šestimi milijardami evrov (predvsem farmacevtski in kemični izdelki) ter ZDA in Turčija, iz katerih uvozimo pretežno stroje in kemične proizvode. Uvoz iz Srbije in Bosne in Hercegovine znaša približno 750 milijonov evrov in zajema predvsem stroje in opremo. Ti podatki kažejo na pomembno odvisnost slovenskega gospodarstva od zunanjetrgovinskih tokov in pomen premišljene trgovinske politike.
V času trgovinskih vojn in geopolitičnih napetosti se tako trgovinska politika EU in posameznih držav znajde pod pritiskom. Carine niso le orodje zaščite domače industrije, temveč postajajo tudi sredstvo političnega pritiska. V takšnem okolju postaja jasno, da svetovna trgovina ni več le stvar ekonomije, temveč tudi diplomacije, geostrategije in interesov velikih igralcev. Slovenija kot članica EU v teh procesih nastopa kolektivno, znotraj skupne trgovinske politike, pri čemer pa so vplivi globalnih dogodkov na naše gospodarstvo vse prej kot zanemarljivi.
Povzeto po: Finance
9. april 2025