Strategija preživetja v času borznih izgub. V zadnjih dneh so borzni trgi doživeli izjemno pretresljive trenutke. Po “rdečem četrtku”, 3. aprila, se je negativen trend nadaljeval tudi v petek, in upanja, da bo ponedeljek prinesel olajšanje, ni bilo. Namesto tega se je krvavitev nadaljevala. Takšna slika na trgih ne ogroža zgolj trenutne donosnosti portfeljev vlagateljev, temveč ustvarja občutek resne grožnje dolgoročnemu zdravju svetovnih borz. Med vlagatelji se širi strah pred dolgotrajnim padcem tečajev, kar nakazuje začetek medvedjega trenda.
Da bi razumeli razsežnost padca, si poglejmo, kaj se je zgodilo z glavnimi borznimi indeksi od srede, ko je Donald Trump napovedal uvedbo carin, pa do četrtka, 10. aprila. Ameriški indeks S&P 500 je izgubil 3,8 %, tehnološki Nasdaq 2,7 %, slovenski SBI TOP 1,4 %, evropski Eurostoxx 600 kar 8,2 %, nemški DAX pa 7,6 %. Celo tradicionalno varno zatočišče – zlato – je izgubilo 0,8 %. KriptovalutaBitcoin je padla za 4,8 %, tako imenovana »veličastna sedmerica« tehnoloških velikanov je izgubila 1,5 %, portfelj vlagatelja Maksa pa 2,2 %. Številke so zgovorne in dajejo slutiti, da nismo več v običajnem popravku, temveč v resni prelomnici tržnega sentimenta.
Strategija preživetja v času borznih izgub
V zgodovini ameriških borz smo že videli številne zlomke: oktober 1907, 1929, 1987, kriza leta 2008 in pandemija leta 2020. Toda vsi ti dogodki so bili povezani z ekonomskimi razlogi – visoko vrednotenimi delnicami, finančnimi težavami ali globalnimi krizami, ne pa političnimi izjavami. Tokrat pa je politična poteza enega človeka – ameriškega predsednika – sprožila globalno negotovost. Čeprav je bilo še pred volitvami veliko analitikov prepričanih, da bodo borze ignorirale Trumpovo muhavost, se to očitno ni uresničilo.
Medtem ko so borzni trgi goreli, je predsednik ZDA mirno igral golf. Trump trdi, da ga dogajanje na trgih ne vznemirja in da so to nujna nihanja za zaščito ameriške delovne sile in svetovne trgovinske pravičnosti. Tudi njegovi svetovalci potrjujejo, da se zasebno ne vede nič drugače kot v javnosti – prepričan je v svojo pot. V sredo je sicer nekoliko omilil retoriko in napovedal 90-dnevno zamrznitev carin, kar so v JPMorgan označili kot “konec začetka” trgovinske vojne. A škoda je že narejena. Analitiki opozarjajo, da se gospodarska škoda ne bo kar tako izbrisala – višja inflacija, nižja rast in skrhani odnosi so postali del realnosti.
V takšnih trenutkih je vlagatelj postavljen pred težke odločitve. Kaj storiti? Prodati? Čakati? Kupovati? Se usmeriti v stabilne sektorje, kot je oskrba ali zlato, ali tvegati z nakupi padlih zvezd tehnološkega sektorja? V resnici nihče nima odgovora. Celo vlagateljski velikani priznavajo, da je napovedovanje trenutka vstopa ali izstopa iz trga zelo nehvaležno. CharlieMunger je bil med tistimi, ki so zavračali skakanje med različnimi sektorji – tisti, ki so obogateli, so preprosto ostali dosledni in potrpežljivi.
V tem duhu se je odločil ravnati tudi Maks. Sledil je nasvetu svojega estonskega prijatelja Toomasa, ki je preživel že nekaj borznih kriz. »Sprva boli, potem pa se navadiš,« pravi Toomas. Po njegovem mnenju trgi nihajo predvsem zaradi čustev – strahu, panike in negotovosti. Pravi dolgoročni vlagatelj naj bi takšne trenutke izkoristil za dodatne nakupe, saj nižji tečaji pomenijo priložnost. Če ne veš, kaj izbrati, so indeksi varna izbira – sledijo trgu, so razpršeni in ob padcu dostopni po nižji ceni.
Maks zato ostaja na svojih pozicijah. Pravi, da se bo za zdaj “delal mrtvega”. Ne prodaja v paniki, ohranja mirno glavo in razmišlja o morebitnih dodatnih nakupih. Pravzaprav se zdi, da trenutna situacija ni nič hujša od tiste v času pandemije leta 2020, ko je borza prav tako doživela drastične padce, a se je do konca leta povsem pobrala. Takrat je bil S&P 500 marca 2020 skoraj 34 % nižje kot februarja, a se je avgusta že povzpel nazaj, do konca leta pa presegel prejšnje rekorde.
Kaj torej zdaj? Po mnenju Maksa ni čas za panične poteze, temveč za premišljen razmislek. Strah je normalen, a dolgoročna perspektiva je tista, ki naj vodi vlagateljeve odločitve. In morda, tako kot upa Toomas, ima Trump vendarle prav – da je pred nami nova rast. Če ne zdaj, pa nekoč v bližnji prihodnosti. Do takrat pa – ostanimo mirni.
Povzeto po: Finance
8. april 2025