Slovenski prihranki na preizkušnji. Druga izdaja ljudske obveznice je pritegnila veliko zanimanja, čeprav nekoliko manj kot prva. Vpisovanje se je zaključilo v soboto, pri čemer je Ministrstvo za finance nekoliko spremenilo pogoje – obrestna mera je bila znižana s 3,4 % na 2,75 %, hkrati pa se je zgornja meja posameznega vložka zvišala s 100.000 na 250.000 evrov. Ročnost obveznice je ostala enaka, in sicer tri leta.
Vprašanje, ki se postavlja, je, ali so bili pogoji dovolj privlačni, da bi predramili milijarde evrov prihrankov Slovencev na bančnih računih. Po podatkih ministrstva je obveznico tokrat vpisalo 6.640 fizičnih oseb, skupna vrednost vpisa pa je dosegla 223 milijonov evrov. To je približno 30 milijonov evrov manj kot pri prvi izdaji, kar kaže na nekoliko manjši odziv vlagateljev. Kljub temu bo skupna vrednost izdaje dosegla 250 milijonov evrov, saj je predviden tudi uradni vzdrževalec likvidnosti, ki bo omogočal trgovanje z obveznico na sekundarnem trgu.
Slovenski prihranki na preizkušnji
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je priznala, da so številke nekoliko nižje kot lani, vendar poudarila, da so bile že pri prvi izdaji zajete široke množice vlagateljev. Tokratna izdaja je bila prilagojena tudi spremenjenim razmeram na finančnih trgih. Eden izmed pozitivnih učinkov te pobude je tudi povečanje števila trgovalnih računov – v tej izdaji je bilo na novo odprtih manj kot 3.000, skupaj v obeh izdajah pa jih je zdaj 8.600. To po mnenju ministrstva spodbuja razvoj kapitalskega trga in krepi finančno pismenost vlagateljev.
Ljudske obveznice bodo uradno izdane 28. marca, s 1. aprilom pa bodo kotirale na Ljubljanski borzi. Tam jih bo mogoče tudi kupiti ali prodati, kar pomeni večjo likvidnost naložbe. Glede prihodnosti takšnih izdaj je ministrstvo nakazalo, da si želijo, da bi postale letne, kar bi omogočilo vlagateljem večjo predvidljivost in redne priložnosti za investiranje.
Čeprav je bil interes nekoliko manjši kot pri prvi izdaji, je vpis ljudske obveznice še vedno pokazal precejšnje zaupanje vlagateljev v državno obvezniško shemo. Znižana obrestna mera je morda odvrnila nekatere vlagatelje, ki so pričakovali večji donos, a povečana zgornja meja vložka je omogočila večjo prilagodljivost za tiste z višjimi prihranki.
Glede na odziv vlagateljev in načrte ministrstva bi lahko prihodnje izdaje ljudske obveznice še dodatno spodbudile zanimanje za državne vrednostne papirje in prispevale k zmanjšanju prevelikih prihrankov na nizko obrestovanih bančnih računih. Kljub temu bo veliko odvisno od prihodnjih razmer na finančnih trgih in obrestnih mer, ki jih bo država ponudila v prihodnjih izdajah.
Povzeto po: Bloomberg Adria
24. marec 2025