3 % BDP za obrambo. V zadnjih dneh potekajo intenzivni pogovori o morebitnem premirju v Ukrajini, kar jasno kaže na potrebo, da Evropa okrepi lastne obrambne zmogljivosti in prevzame pomembnejšo vlogo pri varnosti regije. Britanski premier KeirStarmer je po nedeljskem srečanju EU poudaril, da ni več čas za besede, temveč za ukrepanje. Glavno vprašanje je, kaj bo preprečilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu nadaljnjo širitev na ozemlja članic EU in Nata.
Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo prekinitve vojaške pomoči Ukrajini močno povečal pritisk na Kijev, da sprejme ameriški mirovni načrt, ki bi Rusiji skoraj zagotovo omogočil ohranitev zasedenih ozemelj. Vprašanje ostaja, kdo bo Ukrajini zagotovil varnostna jamstva, ki bi preprečila njeno popolno absorpcijo v rusko sfero vpliva.
3 % BDP za obrambo
Evropske države zdaj razpravljajo o možnosti oblikovanja lastne vojske, neodvisne od Nata, kar je v skladu s prizadevanji za večjo obrambno avtonomijo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je po letih premajhnih izdatkov nujno dolgoročno povečanje vlaganj v obrambo. ZDA pričakujejo, da bodo evropske članice Nata zvišale obrambne izdatke na pet odstotkov BDP, kar pa je za Slovenijo težko dosegljiv cilj. Trenutno namenja 1,35 odstotka BDP za obrambo, kar je že napredek glede na prejšnja leta, a daleč od pričakovanj ameriške administracije.
Obrambna strokovnjakinja Jelena Juvan ocenjuje, da se bo Slovenija kmalu soočila z zahtevami po zvišanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP. To bi pomenilo velike izdatke za vojaško opremo, modernizacijo vojske in krepitev vojaške infrastrukture. Pri tem bi lahko korist imela tudi slovenska industrija, predvsem podjetja iz jeklarske, kovinskopredelovalne in elektroindustrije.
Kljub mednarodnim pritiskom slovenska vlada za zdaj še ni sprejela konkretnih odločitev o povečanju obrambnega proračuna. Fiskalne omejitve bi lahko predstavljale težavo, saj bi dodatna sredstva lahko povečala javni dolg, kar bi vplivalo na finančno stabilnost države. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun opozarja, da trajno zvišanje obrambnih izdatkov lahko oslabi javne finance, razen če bi vlada pri tem zmanjšala izdatke na drugih področjih.
Evropska unija razmišlja tudi o uvedbi skupnih obrambnih obveznic, ki bi omogočile financiranje vojaških potreb držav članic. To bi zmanjšalo pritisk na posamezne države, hkrati pa bi povečalo skupni dolg EU. Slovenija bo morala v kratkem sprejeti strateške odločitve o svoji vlogi v evropski varnostni politiki, kar bo imelo dolgoročne posledice za njen obrambni sistem in gospodarstvo.
Povzeto po: Bloomberg Adria