Bo Trump s carinami ogrozil WallStreet? Donald Trump napoveduje velik preobrat v ameriškem gospodarstvu s svojo carinsko politiko, ki jo označuje kot “dan osvoboditve”. Trdi, da bodo od te politike imeli koristi tako podjetja kot potrošniki in vlagatelji na kapitalskih trgih. Njegova glavna motivacija je zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja ZDA, ki znaša kar 918 milijard dolarjev. Trump meni, da so ZDA desetletja trpele zaradi izkoriščanja drugih držav in da bodo s carinami to končno prekinile.
Vprašanje ostaja, ali bodo carine res dosegle zastavljene cilje ali pa bodo imele nasprotne učinke. Ne glede na to bo njihov vpliv odločilen za Trumpovo politično zapuščino in za ekonomsko prihodnost ameriških vlagateljev ter potrošnikov. Skeptičnost glede pozitivnih učinkov carin je prisotna tudi med vlagatelji. Kljub prejšnjemu odboju ameriškega delniškega trga je WallStreet v petek doživel močno razprodajo delnic zaradi naraščajoče inflacije in pesimizma potrošnikov. Indeks Dow Jones je padel za 1,7 %, S&P 500 za 1,97 %, medtem ko je NasdaqComposite izgubil kar 2,7 %. To je le nadaljevanje padca, saj je S&P 500 letos izgubil že več kot pet odstotkov vrednosti, kar ga postavlja na pot do prvega negativnega četrtletja po letu 2023 in najhujšega po letu 2022.
Bo Trump s carinami ogrozil WallStreet?
Ameriški delniški trgi so doživeli velik odliv kapitala. Od februarja je iz njih izginilo že približno pet tisoč milijard dolarjev, kar dodatno potrjuje zaskrbljenost vlagateljev. Napovedi banke Goldman Sachs kažejo, da bo indeks S&P 500 leto končal pri 5.700 točkah, kar je bistveno manj od prejšnjih napovedi in le nekaj odstotkov nad trenutnimi vrednostmi. Banka opozarja, da je tveganje recesije vse večje in da negotovost glede carin dodatno otežuje razmere na trgih.
Vlagatelji so zmedeni zaradi nepredvidljivega ravnanja Trumpove administracije, ki države razvršča med zaveznike in nasprotnike trgovinske vojne. Nekateri analitiki opozarjajo, da so ti nenadni zasuki problematični, saj vlagatelji težko prilagajajo svoje strategije. Negotovost se kaže v povečanih premijah za tveganje in višjih zahtevah glede donosnosti lastniškega kapitala, kar posledično znižuje cene delnic. Posebej je na udaru tehnološki sektor, ki je bil v preteklosti motor rasti ameriških delniških trgov.
Delnice podjetja Nvidia, enega ključnih akterjev v tehnološkem sektorju, kažejo znake šibkosti. Njihov 50-dnevni drseči povprečni tečaj je prvič po letu 2022 padel pod 200-dnevnega, kar je tehnični pokazatelj, da prevladuje medvedje razpoloženje. Analitiki kot glavni razlog za padec navajajo trgovinsko vojno s Kitajsko in težave pri izvozu AI-čipov v to državo.
Kljub splošni negotovosti nekateri strokovnjaki menijo, da ZDA zaradi carin ne bodo zdrsnile v recesijo. Finančni sektor in potrošniki ostajajo v razmeroma dobri kondiciji, kar bi lahko preprečilo hujši gospodarski upad. Pomembno bo tudi, ali bo ameriška vlada izvedla dodatne ekonomske ukrepe, kot so znižanje davka na dobiček, deregulacija gospodarstva in zmanjšanje birokracije.
Dodatno upanje za stabilizacijo trgov prinaša ameriška centralna banka (Fed), ki bi lahko zaradi umirjanja inflacije ohranila bolj sproščeno denarno politiko. To bi lahko pozitivno vplivalo na vrednosti delnic in zmanjšalo pritisk na kapitalske trge. Nekateri upravljavci premoženja ocenjujejo, da bo tehnološki sektor kljub vsemu ostal močan in da ne bo v celoti prizadet s carinami.
Kljub vsemu pa ostaja dejstvo, da trgovinska vojna ustvarja veliko negotovost. Čeprav Trump trdi, da bo “dan osvoboditve” prinesel koristi ameriškemu gospodarstvu, vlagatelji ostajajo skeptični. Padec delniških indeksov, povečana volatilnost in beg kapitala kažejo, da finančni trgi še niso prepričani v uspeh te strategije. V prihodnjih mesecih bo ključnega pomena, kako se bodo razvijali odnosi med ZDA in njihovimi trgovinskimi partnerji ter kakšne bodo dolgoročne posledice carinske politike za ameriško in svetovno gospodarstvo.
Povzeto po: Bloomberg Adria
- april 2025