Obvezna e-izdaja računov. Ministrstvo za finance pripravlja nov zakon o obvezni elektronski izmenjavi računov in drugih dokumentov. Po predlogu bodo morali vsa podjetja in podjetniki izdajati in sprejemati e-račune, tudi za negotovinsko poslovanje. Zakon je v vladni obravnavi, predvidena implementacija pa naj bi trajala do leta 2027.
Zakon temelji na evropski direktivi, ki ureja negotovinsko poslovanje (plačila na TRR), pri čemer imajo države možnost prilagajanja pravil. Gotovinsko poslovanje ureja zakon o davčnem potrjevanju računov, kjer Furs v realnem času spremlja izdajanje računov pri gotovinskem plačilu. Novi zakon se bo večinoma nanašal na poslovanje med podjetji, deloma pa tudi na neposredna nakazila potrošnikov.
Obvezna e-izdaja računov
Davčni svetovalci opozarjajo na tveganja, kot so stroški prilagoditve (novi programski sistemi) in varovanje poslovnih skrivnosti. Zakon bo omogočil omejenemu številu ponudnikov e-poti prenos velikega števila računov. Po ocenah se letno izda od 60 do 80 milijonov negotovinskih računov.
Sprva je predlog predvideval obvezno pošiljanje e-računov Fursu v osmih dneh, kar bi pomenilo velik poseg v zasebnost podjetij. Po kritikah davčnih svetovalcev ta določba ni več vključena, vendar obstaja bojazen, da bo naknadno sprejeta prek zakona o davčnem postopku.
Kdo bo moral izdajati e-račune? Obveznost bo veljala za vsa podjetja, podjetnike in druge organizacije, vključno z dobrodelnimi zavodi. Izjeme vključujejo bolnišnice pri poslovanju z ZZZS in nekatere javne naročnike na področju obrambe.
Kaj bo na e-računu in ali ga bo videl Furs? Po prvotnem predlogu bi Furs avtomatično prejemal vse izdane e-račune, kar bi mu omogočalo vpogled v prodane izdelke in storitve. Trenutni predlog tega ne vključuje več, a podjetja bodo račune še vedno morala hraniti vsaj deset let.
Ali obstaja skrb glede razkritja podatkov? Davčni svetovalci opozarjajo, da bi lahko Furs na dolgi rok vseeno prejel dostop do e-računov prek drugih zakonskih sprememb. Ministrstvo zagotavlja, da zakon ne pomeni prekomernega posega v poslovanje subjektov.
Do katerih podatkov bo Furs imel dostop? Obveznost pošiljanja e-računov Fursu je trenutno izključena, vendar bodo podjetja morala Fursu pošiljati knjige izdanih in prejetih računov. Ti podatki bodo vsebovali informacije o poslovnih transakcijah, ne pa podrobnosti o prodanih izdelkih ali storitvah.
Kako bo vplivalo na podjetja? Podjetja bodo morala investirati v nove računalniške programe ali uporabljati certificirane ponudnike e-poti. Mali podjetniki bodo lahko uporabljali brezplačno aplikacijo miniBlagajna pri Fursu, kjer bo treba ročno vnašati podatke o računih.
Kaj če ni internetne povezave? V tem primeru bo podjetje imelo osem dni časa za izdajo e-računa.Kako bo Furs dostopal do podatkov? Če bo podjetje uporabljalo miniBlagajno, bo Furs imel dostop do podatkov takoj. Pri drugih sistemih pa bo moralo podjetje račune hraniti in jih predložiti na zahtevo.
Kakšne so globe? Neizdajanje e-računov bo sankcionirano z globami med 1.000 in 3.000 evri, medtem ko za kršitve davčnega potrjevanja računov globe znašajo med 4.000 in 75.000 evrov.
Finančni učinki na podjetja Po podatkih Ministrstva za finance naj bi zakon dolgoročno prinesel prihranke, saj ocenjujejo, da bi se letni stroški izmenjave računov znižali za 29 %, kar bi za povprečno podjetje pomenilo prihranek okoli 1.073 evrov letno.
E-računi bodo za poslovne subjekte obvezni, vendar jih podjetja pri poslovanju s potrošniki še vedno ne bodo morala izdati brez soglasja stranke. Ministrstvo meni, da zakonodaja prinaša večjo digitalizacijo in odpravo administrativnih ovir, a ostajajo pomisleki glede stroškov in varovanja poslovnih skrivnosti.
Povzeto po: Finance