Predlog nove različice zakona o individualnih naložbenih računih. Ministrstvo za finance je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog zakona o individualnih naložbenih računih (INR), ki bi malim vlagateljem omogočil ugodnejšo davčno obravnavo. Poleg tega bo za polno uveljavitev sistema treba spremeniti tudi zakon o dohodnini. Predlog še ni dokončen in se lahko spremeni.
INR je namenjen fizičnim osebam, slovenskim davčnim rezidentom. Vsak posameznik lahko odpre le en INR, pri čemer so prenosi k drugim ponudnikom mogoči. V prvem letu je vplačilna omejitev 20.000 evrov, v naslednjih letih največ 5.000 evrov letno, s skupno omejitvijo vplačil 150.000 evrov. Vrednost sredstev na računu ni omejena. Poleg tega bo mogoče dodatno vplačilo 5.000 evrov letno, če bo namenjeno naložbam v slovenske finančne instrumente. Vplačila bodo mogoča le v evrih.
Predlog nove različice zakona o individualnih naložbenih računih
Sredstva na INR bodo vlagatelji lahko investirali v delnice, obveznice, zakladne menice, ETF sklade, ki kotirajo na organiziranih trgih v EU, EGP ali OECD, ter v enote kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje. Prav tako bo mogoče vlagati v dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije, tudi če ti ne kotirajo na organiziranem trgu. Upravljanje sredstev bo lahko samostojno ali preko ponudnika v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, pri čemer bo nadzor izvajala Agencija za trg vrednostnih papirjev, centralni register imetnikov INR pa bo vodil Furs. Predvideno je devetmesečno prehodno obdobje od uveljavitve zakona do začetka njegove uporabe. INR bodo ponujali različni ponudniki, kot so banke in borznoposredniške hiše, ki bodo morale stranke vnaprej obvestiti o stroških vodenja računa.
Davčna obravnava predvideva 15-odstotni davek na izplačane donose, kar je manj kot običajnih 25 odstotkov na dividende. Ključna ugodnost je, da se davek plača le ob izplačilu z INR, ne pa v času, ko se dividende in obresti stekajo na račun. Če vlagatelj z INR ne bo izplačal ničesar vsaj 15 let, bo prvo izplačilo oproščeno dohodnine. Vse nadaljnje dvige pa bo treba obdavčiti. Davčna osnova bo predstavljala razliko med vrednostjo sredstev na INR in skupnim vplačanim zneskom.
Predlog ministrstva vključuje tudi primer izračuna: če vlagatelj v 10 letih vplača 32.000 evrov, vrednost sredstev pa do leta 2036 naraste na 55.000 evrov, bi ob izplačilu 15.000 evrov davčna osnova znašala 15.000 evrov, saj celoten donos znaša 23.000 evrov. Če bi vlagatelj izplačal 25.000 evrov, bi bila davčna osnova omejena na celoten donos 23.000 evrov.
Finančne posledice uvedbe INR po mnenju ministrstva ne bodo znatne, saj bo šlo večinoma za preusmeritev prihrankov iz bančnih vlog v finančne instrumente. Pričakujejo sicer določen izpad davčnih prihodkov zaradi odloga plačila davka, a dolgoročno pričakujejo večjo likvidnost kapitalskega trga in posledično večje davčne prihodke.
Povzeto po: Finance