Državna ponudba. Slovenija bo prihodnji teden začela vpis nove državne ljudske obveznice, ki bo trajal od 10. do 21. marca. Gre za drugo izdajo tega finančnega instrumenta, ki je namenjen predvsem malim vlagateljem. O podrobnostih je na dogodku Ljubljanske borze spregovoril Daniel Medved, direktor investicijskega bančništva pri OTP banki, medtem ko je Ministrstvo za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča pripravilo novinarsko konferenco na to temo.
Obveznice so v zadnjih letih ponovno pridobile na pomenu, saj so se obrestne mere centralnih bank dvignile iz negativnih vrednosti. Državne obveznice veljajo za eno najvarnejših naložb, saj so neposredno vezane na zmožnost države, da odplačuje svoje dolgove. Kljub temu se tveganja med državami razlikujejo. Ameriške obveznice veljajo za t. i. “donos brez tveganja”, medtem ko imajo evropske države, kot so Nemčija, Italija ali Romunija, različno stopnjo tveganja, kar se odraža v višini obrestnih mer.
Državna ponudba
Nova ljudska obveznica bo triletna, tako kot njena prva izdaja. Primerjava s klasičnimi državnimi obveznicami kaže, da so slednje pogosto veliko daljše – najdaljša slovenska obveznica na Ljubljanski borzi (RS87) ima ročnost kar 56 let. Donosnost obveznic je odvisna od njihove tržne vrednosti, saj kotirajo v odstotkih od nominalne vrednosti. Prva ljudska obveznica, izdana lani, nosi oznako RS94, zapade v treh letih in prinaša 3,4-odstotno letno obrestno mero. Nova izdaja bo nekoliko manj donosna – letna obrestna mera bo 2,75 odstotka.
Prva izdaja ljudske obveznice je bila dobro sprejeta – vredna je bila 261 milijonov evrov, vpisalo jo je skoraj 9.500 vlagateljev, odprlo se je več kot 5.600 novih trgovalnih računov. Nova obveznica bo prav tako dostopna malim vlagateljem, pri čemer bo minimalni vložek znašal 1.000 evrov, največji pa 250.000 evrov, kar je za 150.000 evrov več kot pri prvi izdaji. Po zaključku primarne izdaje bo obveznica od 1. aprila kotirala na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da jo bo mogoče tudi prodati na sekundarnem trgu.
Vlagatelji lahko obveznico vpišejo pri bankah in borznih posrednikih, kot so BKS Bank, Ilirika, NLB in OTP banka. Pri izračunu donosnosti je treba upoštevati tudi stroške – vzdrževanje trgovalnega računa lahko znaša okoli 40 evrov letno, zato se naložba začne resnično obrestovati pri vložku vsaj 2.000 evrov. Primer iz prve izdaje kaže, da je največji vlagatelj, ki je kupoval obveznice tudi na sekundarnem trgu, prejel kar 56.000 evrov obresti.
Davčna obravnava ljudskih obveznic je ugodna – obresti do 1.000 evrov so neobdavčene, kar pomeni, da do te meje lahko vlagatelji prejmejo neto dohodek brez davčnih obveznosti. Pri presežku pa velja 25-odstotna davčna stopnja. Pomembno je vedeti, da se obresti iz obveznic in bančnih depozitov seštevajo.
Ministrstvo za finance načrtuje, da bi izdaje ljudskih obveznic postale reden letni dogodek. Kot je dejala državna sekretarka Nikolina Prah, je cilj tovrstnih izdaj dvig finančne pismenosti med vlagatelji in hkrati razvoj kapitalskega trga v Sloveniji.
Povzeto po: Bloomberg Adria