Predstavnica iz Ljubljane je konec leta 2022 kupila stanovanje v vrednosti 221 tisoč evrov, za katerega je vzela 30-letno posojilo v višini 176 tisoč evrov z obrestno mero 4,6 odstotka. Kljub začetnemu nepriljubljenemu trenutku, ko so obrestne mere hitro naraščale, je po raziskavi možnosti uspela znižati obrestno mero. S refinanciranjem je obrestno mero znižala na 3 odstotke, kar ji je prineslo prihranek v višini 51 tisoč evrov, oziroma 150 evrov mesečno.
Z zmanjšanjem obroka je imela možnost prihranek vložiti na delniške trge. Odločila se je, da bo mesečno vplačala 150 evrov v globalni delniški sklad, pri čemer bo sledila dolgotrajni in dolgoročni strategiji. Zavedala se je, da so zgodovinski donosi v zadnjih 65 letih na svetovnih delniških trgih znašali povprečno 10 odstotkov letno, kar jo je spodbudilo, da se odloči za dolgoročno varčevanje, kljub morebitnim nihanjem na trgih.
Če bi ta strategija obdržala povprečno letno donosnost 8 odstotkov, bi po 28 letih pričakovala, da bo njen portfelj dosegel približno 180 tisoč evrov, kar pomeni, da bi njen vložek v tem obdobju zrasel za 51 tisoč evrov. Vendar pa je treba upoštevati, da lahko v prihodnosti prihaja do nepredvidljivih dogodkov na trgu, kar pomeni, da niso zagotovljeni donosi iz preteklih obdobij.
Poleg tega so za tako dolgoročno vlaganje prisotni še drugi dejavniki, kot so davki na kapitalski dobiček, provizije za borzne posrednike in morebitne stroške upravljanja. V primeru, da bi se odločila za pasivne ETF-sklade, bi bila provizija nižja, vendar bi aktivno upravljanje prineslo večje stroške, a bi lahko nudilo večjo strokovno podporo.
Pomemben dejavnik, ki vpliva na dolgoročno vrednost prihrankov, je tudi inflacija. Če bi predpostavili povprečno letno inflacijo v višini 2 odstotka, bi bilo teh 180 tisoč evrov čez 28 let vrednih približno 100 tisoč evrov v današnjem denarju, kar pomeni, da bi bila realna kupna moč znatno manjša.
Poleg tega pa so tudi prihodnji dohodki vlagateljice, ki jih je pričakovati v naslednjih 28 letih, verjetno višji, kar bi lahko pripomoglo k večjim mesečnim vplačilom, s čimer bi se na koncu povečal njen dolgoročni donos.
Čeprav nobenih donosov iz preteklosti ni mogoče zagotavljati v prihodnosti, so podobni dolgoročni strateški pristopi pogosto obetavni za tiste, ki želijo izkoristiti rast finančnih trgov in si zagotoviti boljšo finančno prihodnost.
Povzeto po: Finance