Evrska inflacija je marca znašala 2,2 odstotka, kar pomeni rahlo zmanjšanje glede na februar, ko je bila 2,3 odstotka. Ta podatek je v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. Medtem je slovenska inflacija v istem obdobju dosegla enako raven, in sicer 2,2 odstotka, kar pa pomeni rast v primerjavi s februarjem, ko je znašala 1,9 odstotka.
Na inflacijo so v največji meri vplivale cene storitev, ki so se v marcu v povprečju zvišale za 3,4 odstotka. To je sicer nekoliko manj kot v februarju, ko so se cene storitev zvišale za 3,7 odstotka. Rast cen je bila prisotna tudi pri hrani, alkoholu in tobačnih izdelkih, kjer je bila letna inflacija 2,9 odstotka, kar je več kot februarja, ko je bila 2,7 odstotka. Najbolj je znotraj te kategorije izstopala nepredelana hrana, ki se je podražila za 4,1 odstotka. Na drugi strani so se cene energentov v povprečju znižale za 0,7 odstotka, kar je prispevalo k splošnemu umirjanju inflacije.
Med državami z evrom so imele najvišje stopnje inflacije Estonija, Slovaška in Hrvaška, kjer je znašala 4,3 odstotka. Te tri države so edine, kjer je inflacija presegla štiri odstotke. Nasprotno je imela Francija najnižjo inflacijo, in sicer 0,9 odstotka, sledil pa ji je Luksemburg z 1,5 odstotka. Slovenija je s 2,2 odstotka ostala povsem na povprečju evrskega območja.
Evropska centralna banka (ECB) ocenjuje, da je zniževanje inflacije v skladu s pričakovanji. Marca so sicer znižali obrestne mere, kar je bil del njihove strategije za obvladovanje inflacije in hkrati spodbujanje gospodarske rasti. Kljub temu analitiki ECB napovedujejo, da bo povprečna inflacija v evrskem območju v letu 2025 znašala 2,3 odstotka, kar je nekoliko več od prejšnjih ocen. Decembra 2024 so namreč napovedali, da bo znašala 2,1 odstotka, kar pomeni popravek za 0,2 odstotne točke navzgor. To kaže, da ECB pričakuje nekoliko večji inflacijski pritisk, kot so sprva napovedovali.
Gospodarska rast evrskega območja ostaja skromna. ECB je v svoji zadnji oceni poslabšala napoved gospodarske rasti za leto 2025, in sicer za 0,2 odstotne točke. Po novi oceni naj bi se bruto domači proizvod (BDP) evrskega območja letos povečal za 0,9 odstotka, kar je manj od predhodnih pričakovanj. To kaže, da ECB vidi določene ovire za hitrejšo gospodarsko okrevanje.
Čeprav inflacija postopoma upada, ostajajo izzivi povezani s cenami hrane in storitev, ki rastejo hitreje od povprečja. Prav tako ostaja vprašanje, kako se bodo cene energentov gibale v prihodnjih mesecih, saj so v zadnjem času precej nihale. ECB bo morala skrbno uravnotežiti svojo denarno politiko, da bo dosegla cilj stabilne inflacije okoli 2 odstotkov, hkrati pa ne bo preveč zavrla gospodarske rasti. Vlagatelji in podjetja bodo pozorno spremljali nadaljnje ukrepe centralne banke, saj bodo ti imeli pomemben vpliv na finančne trge in gospodarsko okolje v celotnem evrskem območju.
Povzeto po: Finance
2. april 2025