Evropska centralna banka (ECB) je na prvem letošnjem zasedanju znižala vse tri ključne evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke, kar je bilo pričakovano. To znižanje je del širše politike ECB, ki jo vodi predsednica Christine Lagarde, da bi zagotovili stabilnost gospodarstva v evrskem območju in obvladali inflacijo. ECB je sporočila, da se evrska inflacija še naprej znižuje skladno z napovedmi, in da se bo v prihodnjih mesecih gibala v skladu z napovedmi izvedencev ECB, pri čemer naj bi se letos vrnila na cilj dveh odstotkov. Decembra 2023 je letna inflacija v evrskem območju narasla na 2,4 odstotka z novembrskih 2,2 odstotka, vendar ECB ocenjuje, da bo inflacija v prihodnjih mesecih postopoma upadala.
Domača inflacija v evrskem območju ostaja visoka, predvsem zaradi dejstva, da se plače in cene v nekaterih panogah še vedno prilagajajo pretekli skokoviti rasti inflacije z zamikom. Kljub temu se rast plač umirja, kar je v skladu z napovedmi, medtem ko dobički podjetij pomagajo blažiti njihov vpliv na inflacijo. ECB ocenjuje, da bo gospodarska rast v prihodnje ostala pod pritiskom zaviralnih dejavnikov, vendar bo povpraševanje postopoma naraščalo zaradi večanja realnih dohodkov in popuščanja učinkov omejevalne denarne politike. Kljub temu so v zadnjem četrtletju 2023 poročali o stagnaciji evrskega gospodarstva, medtem ko je proizvodnja v evrskem območju še vedno upadla. Storitev pa so beležile rast, vendar so bili pogoji za porabo gospodinjstev še vedno skromni, kljub temu, da so se realni dohodki gospodinjstev povečali.
Šefinja ECB, Christine Lagarde, je poudarila, da pogoji za okrevanje obstajajo, vendar bo okrevanje evrskega gospodarstva verjetno postopno. Razmere na trgu dela so trdne, rastoči prihodki gospodinjstev bi se morali sčasoma preliti v večjo porabo, pri čemer bodo cenovno ugodnejša posojila spodbudila tako porabo kot naložbe. Ob tem bo evrsko okrevanje spodbudil tudi izvoz, če se trgovinske napetosti ne bodo stopnjevale. ECB je prepričana, da so pogoji za okrevanje prisotni, vendar bodo potrebna fiskalna in strukturna prizadevanja članic EU za izboljšanje produktivnosti, konkurenčnosti in odpornosti gospodarstev.
ECB je tudi opozorila, da so razmere na finančnih trgih ostale zaostrene, čeprav so postali pogoji za nova posojila za gospodinjstva in podjetja postopoma ugodnejši zaradi znižanj obrestnih mer v preteklih mesecih. Vendar so pogoji financiranja še vedno zaostreni. Lagardova je izpostavila pomen fiskalnih in strukturnih politik, ki bi morale pripomoči k večji produktivnosti in odpornosti gospodarstva evrskega območja.
Na zasedanju so bila sprejeta tudi dodatna priporočila za obvladovanje denarne politike. ECB je sporočila, da bodo nadaljnje odločitve o obrestnih merah temeljile na podatkih, ki bodo dostopni ob vsaki seji posebej. Za prihodnost ni bilo danih trdnih obljub, saj se svet ECB ne zavezuje vnaprej glede ravni obrestnih mer, temveč bodo odločitev sprejemali ob upoštevanju inflacijskih obetov, svežih ekonomskih in finančnih podatkov ter dinamike osnovne inflacije.
Ključne obrestne mere ECB so sedaj sledeče: obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita znaša 2,75 odstotka, obrestna mera za glavno refinanciranje pa 2,90 odstotka, medtem ko obrestna mera za mejno posojilo znaša 3,15 odstotka. Poleg tega so postopno začeli zmanjševati portfelje v okviru programov za odkup državnih obveznic (APP in PEPP), saj Eurosistem preneha z reinvestiranjem plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Povzeto po: Finance