ECB z novim znižanjem obrestnih mer. Evropska centralna banka (ECB) je znova znižala obrestne mere, kar predstavlja že šesti takšen korak od junija lanskega leta. Obrestna mera za mejne depozite je bila znižana za 25 bazičnih točk na 2,5 odstotka. Ta poteza odraža poskuse ECB, da spodbuja gospodarsko rast v negotovem globalnem okolju, vendar se analitiki razhajajo glede prihodnjih ukrepov centralne banke.
Predsednica ECB Christine Lagarde je ob najavi znižanja opozorila na visoko gospodarsko negotovost, ki negativno vpliva na izvoz in naložbe. Po njenih besedah postajajo obrestne mere “občutno manj restriktivne”, kar pomeni, da ECB poskuša olajšati dostop do financiranja in s tem podpreti gospodarstvo. Kljub temu ostajajo prihodnje poteze ECB negotove, saj obstajajo različna pričakovanja glede nadaljnjega zniževanja obrestnih mer.
ECB z novim znižanjem obrestnih mer
Po anketi Bloomberga je kar 97,9 odstotka vprašanih ekonomistov pravilno napovedalo znižanje ključne depozitne mere na 2,5 odstotka. Vendar pa ni enotnega mnenja o prihodnji usmeritvi denarne politike. Nekateri analitiki menijo, da ECB letos ne bo več zniževala obrestnih mer, drugi pa pričakujejo, da bi lahko do začetka leta 2026 referenčna obrestna mera padla na odstotek.
ECB se pri svojih napovedih sklicuje tudi na globalne politične dejavnike. V izjavi je banka omenila “Trumpov učinek”, pri čemer izpostavlja negotovost glede trgovinske politike in širšo politično nestabilnost kot glavna razloga za nižji izvoz in šibke investicije. Ti dejavniki lahko vplivajo na prihodnje odločitve ECB, saj centralna banka spremlja razmere na svetovnih trgih.
V analizi Bloomberga strokovnjaki opozarjajo, da bodo razprave znotraj ECB postale intenzivnejše. Sonja Marten iz DZ Bank je dejala, da je bila trenutna odločitev relativno enostavna, vendar bodo naslednje poteze ECB bolj zahtevne in bodo povzročile več razhajanj znotraj Sveta ECB. Analitiki Bank ofAmerica so prav tako poudarili, da bo po tem znižanju obrestnih mer prišlo do večjih notranjih sporov med odločevalci. Kljub temu še vedno napovedujejo, da bi lahko ECB do septembra znižala obrestne mere na 1,5 odstotka.
Makroekonomski podatki iz evroobmočja podpirajo nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Inflacija v evroobmočju se je februarja zmanjšala na 2,4 odstotka, kar je nekoliko manj od januarskih 2,5 odstotka. Kljub temu je ta padec nekoliko manjši od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali 2,3-odstotno inflacijo. Inflacija storitev se je zmanjšala na 3,7 odstotka, kar bi lahko ECB spodbudilo k nadaljnjemu popuščanju denarne politike.
Dodatno podporo argumentu za zniževanje obrestnih mer daje tudi gibanje medbančne obrestne mere EURIBOR. Šestmesečni EURIBOR je februarja padel pod 2,4 odstotka in trenutno znaša 2,355 odstotka, kar je najnižja vrednost od novembra 2022. Razmik med šestmesečnim in trimesečnim EURIBOR-om se je v drugi polovici februarja povečal, kar kaže na spremembe v pričakovanjih finančnih trgov.
ECB se torej nahaja na prelomni točki, kjer bo morala skrbno pretehtati nadaljnje ukrepe. Čeprav makroekonomski kazalniki nakazujejo na možnost nadaljnjih znižanj obrestnih mer, ostaja odprto vprašanje, kako bo ECB uskladila notranja nesoglasja in zunanje dejavnike, ki vplivajo na njene odločitve.
Povzeto po: Bloomberg Adria