Divja rast delnic evropskih družb iz obrambne industrije. Evropska unija (EU) in njene države članice so se odločile povečati sredstva za obrambo, da bi se učinkoviteje odzvale na trenutne varnostne grožnje, ki jih Evropa še nikoli ni doživela v takšnem obsegu. To vključuje ruski napad na Ukrajino, ki se je začel februarja 2022, kar je sprožilo obsežno mobilizacijo evropskih obrambnih zmogljivosti. Do leta 2024 so države članice EU povečale obrambne izdatke za 30 odstotkov, kar pomeni, da so skupni izdatki dosegli 326 milijard evrov, kar je 1,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU. Pričakuje se, da bodo ta sredstva do leta 2027 realno narasla še za več kot 100 milijard evrov. Poleg tega naj bi bila iz proračuna EU mobilizirana dodatna sredstva, o čemer trenutno razpravljata Svet EU in Evropski parlament. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je celo omenila potrebo po dodatnih 500 milijardah evrov v prihodnjem desetletju za obrambo.
Izdatki za obrambo so bili v Evropi dolgo časa na nizki ravni. V drugi polovici prejšnjega stoletja so se zmanjševali, najnižjo raven pa so dosegli leta 2015, ko so znašali samo 1,3 odstotka BDP. Od takrat pa so začeli naraščati, do leta 2024 so dosegli dva odstotka BDP. Le dve od desetih večjih evropskih držav trenutno namenjata več kot tri odstotke BDP za obrambo, kar je primerljivo z ZDA. V preteklem desetletju si je EU lahko privoščila skoraj dve odstotni točki BDP manj vojaških izdatkov kot ZDA, kar je bilo mogoče zaradi “dividende miru”, kar pomeni, da ni bilo nuje po večjih obrambnih izdatkih zaradi stabilnosti v regiji.
Divja rast delnic evropskih družb iz obrambne industrije
Povečanje obrambnih izdatkov se je odražalo tudi na kapitalskih trgih, kjer so delnice podjetij iz obrambnega sektorja doživele močno rast. Indeks Eurostoxx, ki vključuje delnice evropskih podjetij iz obrambne industrije, je dosegel rekordne vrednosti, letos pa se je okrepil za skoraj 19 odstotkov. V zadnjih petih letih se je vrednost tega indeksa skoraj podvojila. Nemške, italijanske in francoske obrambne družbe, kot so Rheinmetall, Leonardo in Thales, so se ponašale z izjemno rastjo vrednosti svojih delnic. Na primer, delnica Rheinmetalla je v začetku leta 2025 zrasla za skoraj 53 odstotkov, Leonardo je pridobil več kot 34 odstotkov, Thales pa 30,5 odstotka.
V zadnjih petih letih so delnice teh podjetij narasle za izjemne vrednosti. Rheinmetall je v tem času dosegel desetkratno rast vrednosti svojih delnic, Leonardo pa je pridobil 208 odstotkov, medtem ko je švedski Saab zrasel za skoraj 187 odstotkov. To kaže na pomembno gibanje na kapitalskih trgih, ki ga je sprožil povečani obseg vlaganj v obrambno industrijo.
Matej Šimnic iz družbe CapitalGenetics meni, da je rast delnic evropskih obrambnih podjetij predvsem posledica dolgoletne podhranjenosti evropskih obrambnih izdatkov, ki so se od začetka vojne v Ukrajini začeli povečevati. S širšo vojno so se povečala tudi pričakovanja, da bo Evropa postala bolj neodvisna v vojaškem smislu, saj so se ZDA odločile, da morajo evropske države povečati svoje vojaške izdatke na pet odstotkov BDP. To pa bo v nekaterih evropskih državah precej težavno zaradi prezadolženosti in proračunskih primanjkljajev.
Poleg tega Evropska komisija razmišlja o tem, kako omogočiti povečanje obrambnih izdatkov, morda z vključitvijo teh izdatkov v proračunske načrte EU, da bi jih države članice lažje financirale. Vse to je prispevalo k rasti evropskih delnic v obrambni industriji. Grbič poudarja, da je pričakovati dolgoročni načrt za povečanje vojaških izdatkov na 2,5 do 3 odstotke BDP, kar pomeni, da bo EU potrebovala letna sredstva v višini dodatnih 0,3 do 1,75 odstotka BDP.
Vse te spremembe v obrambni politiki so vplivale na rast delnic podjetij, ki delujejo v obrambnem sektorju, kar je ponovno poudarilo naraščajoče pričakovanje, da bo Evropa čedalje bolj vključena v globalne vojaške zadeve. S tem pa se odpira vprašanje o prihodnjih spremembah v obrambni industriji in povečanju obsega evropskih vojaških izdatkov.
Povzeto po: Bloomberg Adria