Centralne banke pod drobnogledom. Inflacija se je znova vrnila v ospredje gospodarskih razprav, vendar tokrat njeni viri niso pregreto domače povpraševanje, temveč zunanji dejavniki, kot so carine in geopolitične napetosti. Centralne banke, ki so v zadnjih letih izvajale restriktivno politiko z višjimi obrestnimi merami, so se znašle v novi situaciji, kjer se morajo odločati med nadaljevanjem ukrepov za zniževanje inflacije in spodbujanjem gospodarstva, ki se sooča z novo negotovostjo. V preteklih mesecih je bilo videti, da se inflacija umirja in približuje ciljnim ravnem, kar bi centralnim bankam omogočilo bolj sproščeno ukrepanje. A z aprilskimi carinami so se razmere spremenile.
Uvedba carin je pomenila šok za svetovno gospodarstvo in finančne trge. Jasno je, da bodo ti ukrepi povzročili dodaten pritisk na cene, vendar je njihov vpliv različen glede na posamezne panoge in države. Pomembno je, kdo nosi breme dodatnih stroškov – idealno bi bilo, da bi jih prevzeli proizvajalci in posredniki, ne pa končni potrošniki. Vendar pa se lahko zgodi, da bodo višji stroški preneseni na cene izdelkov, kar bo zmanjšalo povpraševanje, predvsem v cikličnih sektorjih, ki so še posebej občutljivi na cenovne spremembe.
Centralne banke pod drobnogledom
Ameriška centralna banka Fed je po pričakovanjih trga sprva kazala pripravljenost na sprostitev politike in postopno zniževanje obrestnih mer. Trgi so še tik pred aprilskimi carinami pričakovali do tri znižanja obrestne mere v letu 2025, kar bi pomenilo, da bi se obrestna mera ustalila okoli 3,6 odstotka. Vendar pa se je le teden kasneje verjetnost znižanja obrestne mere na naslednjem zasedanju skoraj podvojila, kar kaže na hitro spreminjajoče se razmere in pričakovanja.
Kljub temu predsednik FedaJeromePowell ostaja previden. Sporočil je, da bo Fed počakal na jasnejše podatke o dejanskem vplivu carin in se ne bo prenaglil z ukrepi. Ta pristop je pomemben za ohranitev neodvisnosti centralne banke, še posebej v času, ko je bil Powell ponovno tarča političnih pritiskov – tokrat s strani nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, ki mu očita počasno odzivanje.
Evropska centralna banka (ECB) je po drugi strani bližje ukrepanju. Trgi skoraj enotno pričakujejo znižanje obrestne mere na prihajajočem aprilskem zasedanju, verjetnost tega ukrepa pa se je v nekaj dneh dvignila z 73 na skoraj 89 odstotkov. Do konca leta se pričakuje še dve znižanji, kar bi skupno pripeljalo obrestno mero mejnega depozita na 1,75 odstotka. Tudi tukaj so razmere spremenljive – zgolj teden dni prej so trgi pričakovali manj znižanj.
Glede prihodnjega razvoja situacije analitiki poudarjajo pomen previdnosti. Menijo, da znižanje obrestnih mer samo po sebi v trenutnih razmerah ne bi bistveno pripomoglo k stabilizaciji gospodarstva, saj se učinki carin in morebitna trgovinska vojna močneje poznajo kot običajni monetarni ukrepi. Poleg tega dodatno negotovost prinašajo tudi padci cen surovin in energentov, ki bi lahko imeli deflacijski učinek in vplivali na dolgoročnejšo strategijo centralnih bank.
Analitiki zato pričakujejo, da bodo tako Fed kot ECB nadaljevali s postopnim, preudarnim pristopom. Pri Fedu se pričakuje dve do tri znižanja obrestnih mer do konca leta, pri ECB pa verjetno še dve. Posebej pri Fedu naj bi bil Powell tisti, ki bo moral izkazati trdnost in nepristranskost pri sprejemanju odločitev. V teh razmerah, kjer se gospodarska in politična tveganja prepletajo, postaja potrpežljivost ena ključnih vrlin sodobnega centralnega bančništva. Odločitve centralnih bank bodo v prihodnjih mesecih bolj kot kadarkoli prej odločale o tem, ali bo svetovno gospodarstvo zdrsnilo v novo recesijo ali pa uspešno prebrodilo obdobje negotovosti.
Povzeto po: Bloomberg Adria
10. april 2025